Prisluh: M.I.A – Matangi

Matangi je album, ki prihaja z leto zakasnitve. M.I.A ga je namreč napovedala že v lanskem letu, z izdajo odličnega singla (po mnenju avtorja tega članka celo najboljšega rap komada lanskega leta) “Bad Girls”. Potem pa so prišli zapleti z založbo in šele ko je raperka sama zagrozila, da bo material objavila na Twitterju so se začele stvari premikati v pravo smer.

Tako smo dočakali smo album, ki vnovič potrjuje, da je M.I.A kraljica rapa, če ne celega žanra, pa vsaj podžanra, ki ga je v bistvu skreirala sama, t.i. “geto hindu rapa”. Album je namreč poln odličnih družbeno in politično kritičnih besedil (čeprav v manjši količini kot na preteklih albumih), in to slišimo predvsem v komadih “Warriors”, “Bring The Noize” in “Attention”, beatov, ki so na delih prijetno plesni (s pridihom arabeske in bolivudskega žura – kot na “Bad Girls”, “Double Bubble Trouble”), na drugi strani pa tudi do konca distorzični (kot na primer v “Come Walk With Me” ter “Matangi”). Na “Sexodus” in “Exodus” se reperki za dvojno dozo užitka pridruži še The Weeknd, ki doda nekaj seksapilnega soul-funka.

Gre pa za album, na katerem je toliko dobrega, da ga je, kot smo sicer za M.I.A že navajeni, potrebno dozirati v majhnih količinah. Počasi. In večkrat. Morda s kakšnim premorom vmes. Plata namreč postane še toliko boljša potem, ko analiziramo, kaj smo pravkar slišali, ko preposlušamo komad še enkrat in se osredotočimo na določen detajl (metafore, sample v ozadju, komade, ki predstavljajo prehod iz enega dela v drugega ipd.). In na takšne plate se splača čakati tudi kakšno leto dlje.


Leave a Comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Scroll to Top