Ella Yelich-O’Connor, ki jo poznamo pod imenom Lorde, prihaja iz Nove Zelandije in je stara 16 let. Stavek, s kateri načeloma nikoli ne bi začeli recenzijo albuma, vendar je tu še kako na mestu. Lorde je namreč kljub svoji mladosti uspelo ustvariti verjetno najboljši album letošnjega leta!
Po predstavitvenih hitih Tennis Court in Royals (predvsem slednji je Lorde izstrelil med najbolj poslušane izvajalce ta hip), po katerih smo lahko dodobra spoznali slog Lorde – nekakšno čudovito mešanico med the XX, Jamesom Blakeom, Massive Attack in raperjem The Weeknd (iskali smo raperko, ki bi jo lahko postavili za primerjavo in najbližje, a še vedno precej daleč, je bila M.I.A) ter prihajajočimi indie imeni, kot so Foxes, Alunageorge, Chvrches, Banks in Sam Smith. Sedaj pa je pred nami prva plata, “Pure Heroine”, ki predstavlja odo naivni najstniški ljubezni, mladosti in slabemu stanju na bančnem računu. Tako tematsko zgoraj omenjenim singlom sledijo “Team” (naslednji single), “400 LUX” in “White Teeth Teans”. Vmes pa se na albumu pojavijo še prenekatera presenečenja – tako v besedilih (na “Glory and Gore” in “A World Alone”), kot tudi glasbeno – komada “Ribs” in “Buzzcut Season” izstopata z izjemno plesnim ritmom in kar kličeta na plesišče. Edini problem albuma “Pure Heroin” je v tem, da je prekratek – za tako kvalitetno glasbo se zdi 37 minut res premalo. A to prisili človeka, da gre album poslušati znova in znova. In se ga ne naveliča.
Lorde napovedujemo lepo prihodnost. Punca je navsezadnje tudi na nekaj redkih nastopih, ki jih je imela do sedaj (med drugim tudi kot zamenjava Franka Oceana) dokazala, da zelo dobro poje v živo, tako da jo ne more doleteti usoda npr. Lane Del Rey. Sedaj pa jo je na turnejo vzela še Katy Perry – tako da jo bodo res dodobra spoznale širše množice. Lorde tako lahko zaželimo le, da ji kljub šestnajstim letom še dolgo ne bo zmanjkalo navdiha. Mi namreč hočemo še!
