Jesen je spet neizogibno tu. Z njo so dnevi krajši, temnejši. V vsakdan se prikrade tista grenko-sladka melanholija razumevanja, brez da bi bilo treba razumeti. Preliti ta občutek v glasbo? Malokdo zna to bolje kot Skandinavci, vajeni dolgih noči in severnega hladu. Švedski indie pop kolektiv Peter Bjorn and John se tudi na svoji osmi plošči še ni izpel; raje spet izpoveduje svojo dušo v obliki zadržano poskočnih, prav všečno spevnih melodij. Res je, Darker Days naslovu navkljub zveni optimistično, a kdor prisluhne, kmalu ugotovi, da vzporedno vladata tudi previdnost in prizemljenost. Najti lepoto v majhnih stvareh, v medsebojni povezanosti. Odrasli občutki – v najboljšem možnem pomenu besede. Hlad v kosteh črno-bele naslovnice ostaja v kontrastu z barvitostjo glasbe, ki nežne glasove avtorjev zavija v morje organske topline. Kitarsko zvončkljanje še vedno verjame v sanje izpred desetih, petnajstih, dvajsetih let. Tudi če se zdi svet bolj črno-bel kot kadarkoli prej. Ga bomo v pastelne odtenke pač morali pobarvati sami – kar je ob taki glasbi vse prej kot težko.
Matej Holc
