Martha je četverica simpatičnih panksov iz angleškega Durhama, ki je skupni izraz našla v srčni, angažirani, pretkano enostavni kitarski glasbi. V osnovi gre za punk, a takšen, ki bi si predpono “pop” prislužil prav tako zlahka kot “indie”, Martha pa mu s svojim naredi-sam pristopom vnaša prepotrebno svežino. Love Keeps Kicking je tretja plošča zasedbe in naslednica neverjetne Blisters in the Pit of My Heart, s katero jo druži prodoren občutek za spevne ovinke in neobremenjene kitarske linije. Že otvoritvena Heart Is Healing jasno predstavi vse kreposti skupine: melodijo, ki se ji ni moč upreti, prikupno razorožen vokal ter vsebino, ki je čustvena, a v stiku s čustvi. Pesmi so pri tem globoko osebne, a je njihova problematika predstavljena tako pristno, da so rezultat pravcate indie punk himne o tegobah vsakdana milenijcev. Te vseskozi vodijo večglasja in spevne ou-ou-oooouuuuu pasaže, pri čemer Martha ne izpostavlja nobenega od članov, temveč se na vokalih izmenjujejo – ali pa sočasno vključujejo – kar vsi. Ob tako čudovito preprostem pristopu so namerne ali nenamerne reference na že obstoječe pesmi sicer neizogibne, in tako je tokrat odsekan refren Wrestlemania VIII čisto preblizu blink-182 uspešnici First Date, da ne bi privabil mladostnega nasmeška na obraz. Zanimivo, da tudi ta pesem govori o pozitivno usodnem prvem srečanju, kot drugod tekom albuma pa z njenimi protagonisti nemudoma sočustvujemo. Če se ob tem radostimo ali jokamo, če nas ljubezen iz naslova plošče krepi ali ravsa, v Marthinem človeškem optimizmu vedno lahko najdemo uteho ali navdih.
Matej Holc
