Justin Vernon je glasbenik, ki mu kreativnosti in produktivnosti kar ne zmanjka – sočasno pa velja za zelo strukturiranega ustvarjalca, ki rad drži vajeti v rokah. Tako je njegov osrednji projekt, Bon Iver, še posebej presenetil, ko je svojo četrto ploščo i,i na splet nepričakovano lansiral tri tedne pred najavljenim datumom. Album je nemudoma izpolnil, kar so vnaprej izdani singli že napovedovali: Bon Iver je od sintetične kriptičnosti predhodnika 22, a Million stopil še korak naprej – in hkrati en korak nazaj. Kako mu je to uspelo? Tako, da se je izognil tam prevladujoči dekonstrukciji strukture pesmi, a s povratkom k obliki ni izgubil svoje težnje po inovativnosti. Tako akustično brenkanje tu sobiva s svežimi ritmičnimi podlagami, mistično skandiranje s prikupno melodičnimi verzi. Posamezne pesmi so zvočno še vedno precej zadržane, kar pa brez oklevanja dopolni njihova izrazna čustvena plat. Spet druge so ponovno pravi hiti, sploh eterični Hey Ma potegne črto neposredno do prekipevajočega drugega albuma zasedbe. Še posebej razorožujoča je klavirska lepota pesmi U (Man Like), ki se svojih osladnih vokalnih poigravanj upravičeno prav nič ne sramuje. Klaviaturski podton vseskozi ostaja pomemben, a daleč od krepko prešraufane predhodne plošče. Pravzaprav lahko slišimo, da je Bon Iver že na živih nastopih zadnjih let svoj dosedanji opus predrugačil, poenotil njegov zvok, rezultat pa prevedel v svoj novi izdelek, ki se tako zliva v amalgam vsega doslej slišanega. Kar odlično deluje, saj prisotni akterji vztrajajo pri svoji izjemni, zadržani muzikalnosti, v kateri se zdi vsaka poteza premišljena in na mestu. Jasno je torej: čeprav se skupine še zmeraj drži oznaka indie folk, je njena izraznost že leta daleč od podhlajenih akustičnih začetkov iz zimskih gozdnih koč. Pravzaprav naj bi po prehodu čez pomlad z Bon Iver, Bon Iver in poletje s 22, a Million nova plošča predstavljala jesen. In tudi med poslušanjem na avgustovski plaži je jasno, da i,i res nosi slutnjo konca tega poletja. Vsekakor pa sodi med resne kandidate za album leta.
Matej Holc
