Raury je vsekakor zanimiv fant. Na prvi pogled bi ga zlahka zamenjali s Childish Gambinom, kitara mu daje vagabundski pridih, močan glas se nahaja nekje med Genuwine-om in Miguelom, ko malo zarapa, bi lahko postal tudi naslednji Frank Ocean ali Kenndrick Lamar. Šele 18-letni Raury prihaja iz vzhodne Atlante in je tipičen predstavnik indie-tumblerske generacije, skriva se za nadimkom, vse kar počne je dodelano v perfekcijo z video kulisami in ostalimi vizualijami (slike, ovitki ipd.). Ima spremljevalni bend, s katerim formira kult, pardon ne kult, projekt. Imenujejo se Indigo Child Project in ko odprete to pastelno spletno stran, ki zgleda kot da bi ušla iz reklame za pUrban Outfitters, se pred vami odprejo navodila za igrico. Izbere se vam generično ime (moje je bilo Zeus) in medtem, ko preganjate dolgčas z igrico zraven poslušate Raury-jeve izdelke.
In tako je to danes, vizualna podoba dobiva vedno večji pomen v glasbi, kar bo verjetno pomenilo, da bo Raury ostal hipsterski dragulj, skrit pred mainstreem radijsko javnostjo, bo pa tisti izvajalec, ki ga bodo v prihajajočem letu še velikokrat zavrteli vsaj v berlinskem Prenzlauer Bergu in brooklynskem Williamsburgu (prisežem, da sem to, da bo imel nastop v Brooklynu izvedel šele kasneje preko Facebooka!).
Končno mnenje? Izjemno simpatični komadi, kot so “Amor” (vokal, omg!), temačni “God’s Whisper”, optimistični “Superfly” in nežna “Cigarette Song”, s katero si je priboril pozornost BBCja in bil noviniran v kategoriji Sound of…2015. In ko bo izdal plato, bom hudo razočaran, če ta ne bo sledila odličnim začetkom.
Za fane: Frank Ocean, Miguel, Childish Gambino, Kenndrick Lamar
