Debitantski album Georga Ezre smo res nestrpno pričakovali. Kako tudi ne, saj njegov single ‘Budapest‘ dobesedno vsakih nekaj ur lahko slišimo na enem izmed komercialnih ali nekomercialnih radiev. S tem hitom poletja (ki pa je, to je treba tu poudariti, star že skoraj leto dni!) se je George priljubil predvsem zasanjanim romantikom – govori namreč o tem, da bi za nekoga posebnega pustil vse, izgubil vse, odšel…v Budimpešto. Če se vam je komad usedel v srce, potem boste na albumu Wanted On Voyage lahko našli še nekaj izjemno prijetnih balad. Iz Budimpešte se tako George preseli še v Barcelono, v “Listen To The Man” nam da nekaj nostalgično bluesovskega vibe-a, za nekoliko otožne pa bodo primerni tudi ‘Breakaway’ in ‘Leaving It Up To You’.
Georga odlikuje tudi izjemen glas. Mnogi ga zaradi tega že primerjajo z glasbenimi legendami, kot so Johnny Cash in Bob Dylan. Pa še kitaro ima ves čas zraven, res praktično za primerjave! A njegova mladost se morda na debitantskem albumu, ki je vsekakor soliden, pokaže tudi kot majhna slabost – George se namreč očitno še ni čisto našel oziroma tipa med občinstvom, kam sme in kam ne sme žanrsko odtavati. Zgoraj govorili o ljubezenskih pop komadih in četudi so in bodo pri občinstvu ti morda najbolj poslušani, pa bi se George lahko hitro izgubil v poplavi izvajalcev, ki jih na tem področju nikakor ne manjka.
Po drugi strani pa se Georgovi potenciali kažejo predvsem v bolj “zabavnih” in “temačnih” komadih iz albuma. Najprej gremo pogledati “ta zabavne” – tu so recimo moj osebni favorit ‘Cassy O’ (govori o ženski, ne o uri, naj vas ne poskuša kdo prepričati drugače!) pa ‘Da Vinci Riot Police’ in čisto poletni ‘Stand By Your Gun’. Če je torej med Budimpešto in Barcelono George zvenel kot obupni romantik, se tu v ospredje postavi njegova igriva “mladostna” plat. Če bi torej nakombiniral zgolj ta žanra, bi Georgov prvenec lahko popolnoma legitimno primerjali s prvim album Paola Nutinija. Ki je bil izjemno uspešen!
A pravi kontrast pa so na albumu komadi kot so ‘Did You Hear The Rain?’in ‘It’s Just My Skin’. Georgev glas zveni tu pridigarsko, skoraj srhljivo, a prav ta kurja polt, ki jo človek občuti ob poslušanju teh komadov, je tista, ki pusti dolgotrajni vtis. No, zdaj pa nastopi težava. 2 različna žanra na enem dolgometražcu še nekako pašeta, ko pa se vklopi še tretji, album postane že malo nepovezan. Legice so tu, a hiša se ne sestavi – kar je za album kantavtorja precej neobičajno, saj so ravno ti tisti, ki ponavadi temeljijo na nekakšnem konceptu! In to mu že očitajo tudi nekateri glasbeni kritiki.
Bo George Ezra novi James Blunt, morda novi Paolo Nutini, morda novi Johnny Cash? Nič od tega. George bo George, prenehati moramo s predalčkanjem in ga vzeti kot preprostega 21-letnega mladeniča iz Velike Britanije, ki je s prvim albumom dokazal, da ni muha enodnevnica in bo v prihodnjih tednih in mesecih še kako odmeval z radijskih valov. Kmalu se bo ustavil tudi v naši bližini, 27. julija bo v Vidmu nastopil kot gost skupine Batille. Verjetno pa bo glede na prve odzive na njegov album to eden zadnjih njegovih ne-solo koncertnih nastopov.
