Kljub temu, da je Nizozemska znana predvsem po izvozu top “golden boyev” EDM-a, z izjemo kakšnega Van Halena ali ognjevite Simone Simons, se zdi, da je domača alternativa močnejša in enotnejša kot kadarkoli prej.
Trdno, aktivno in dokaj homogeno alter sceno podkrepljujejo trije dogodki s konca lanskega oz. začetka letošnjega leta. Tik pred božičem je neodvisna glasbeno-umetniška platforma Subbacultcha, ki s sezonsko publikacijo in rednimi (precej hipstrskimi) dogodki osvetljuje mlade, nadobudne ustvarjalce, v sodelovanju z amsterdamskim Melkwegom priredila srečanje širše kulturne skupnosti. Ideja L.A.N. Partyja (Local Area Network) je povezovovanje različnih akterjev, ki skupaj tvorijo nizozemski “underground”. Poleg štirinajstih žanrsko raznolikih glasbenikov in skupin iz cele države ter eksperimentalne glasbene instalacije, je vidnejše glasbene trenutke leta zaobjela še fotografska razstava.
Kmalu po novem letu je ikonični kulturni center Paradiso prvič v 48-ih letih delovanja svoje prostore odprl za 24-urni nizozemski underground party Van Onderen. Od poldneva v soboto do iste ure naslednji dan se je na štirih odrih za zidovi najbolj obiskane amsterdamske cerkve zvrstilo več kot 80 domačih skupin.
Še isti teden smo spakirali kovčke in se napotili na sever Nizozemske, kjer se je med 11. in 14. januarjem odvijal 31. Eurosonic Noorderslag. Zadnji festivalski dan je namenjen izključno nizozemskim talentom in v mesto privabi celotno domačo glasbeno industrijo. Toda tokrat želim izpostaviti dodaten neuradni del dogajanja, ki ga je v Groningenu zasadil predvsem kulturno aktiven podmladek. Pet samostojnih več dnevnih programov, majhnih showcasov z mladimi glasbenimi upi, spodbujenih s strani različnih neodvisnih lokalnih založb, klubov in glasbenih organizacij.
Nizozemska alternativna scena je še kako živa. S t.i. poppodiumi (podobno kot naši mladinski centri), ki jih domačini vztrajno negujejo, imajo glasbeniki ogromno priložnosti za igranje. Koncertne lokacije po celi državi odkriva tudi Popronde, razširjena različica našega Klubskega maratona, ki z jesensko turnejo preplavi 40 nizozemskih mest z novinci domače glasbene sfere. Toda zdi se, da se imena nastopajočih ponavljajo na skoraj vseh dogodkih. Na Van Onderen so določeni glasbeniki v enem večeru igrali v kar treh različnih bendih, v času Eurosonica pa so nekatere skupine imele po šest koncertov v treh dneh.
Kaj to pove o nizozemski “underground” sceni? Na začetku sem bila nekoliko razočarana nad neraznolikostjo, toda nato ugotoviš, da je nizozemska alternativa v popolni simbiozi. Poganjajo jo skupna volja, entuziazem, nekonformnost in enotnost njene gonilne sile. Tudi na koncertih po vsej državi se srečujejo bolj ali manj isti obrazi (še bolj kot v Sloveniji). Vendar te med sabo različne skupine tvorijo posebno skupnost, ki ne služi le kot podporni steber lokalnega undergrounda, pač pa ga skupaj aktivno soustvarja.
Mlad nizozemski glasbeni val bo ta četrtek zalil tudi MENT Ljubljana. Pri nas se bosta ustavila dva izmed vodilnih predstavnikov hrupnega, energičnega in drznega nizozemskega glasbenega podtalja: dreampop trio The Homesick in bučna Rotterdamska postava The Sweet Release Of Death.
THE HOMESICK
(četrtek, 2. 2., na MENT Ljubljana v klubu Channel Zero ob 22.15;
petek, 3. 2., Kmkc Kompleks, Ravne na Koroškem)
ŽANR: psych pop, dreampunk
DOM: Dokkum
ČLANI: Elias Elgersma (vokal in kitara), Jaap van der Velde (bas), Erik Woudwijk (bobni)
ZALOŽBA: Subroutine Records
ZAČETKI: Živimo sredi ničesar. Tu imamo predvsem metalsko sceno, mi pa smo želeli nekaj drugačnega. Tako smo leta 2011 začeli skupaj ustvarjati glasbo.
KREATIVNI PROCES USTVARJANJA GLASBE: Uh, težko je reči… Včasih eden od nas kar pride na vaje že s celo skladbo, včasih Elias in Jaap delata na komadu in potem z Erikom na vaji dodamo bobne. Skoraj vse, kar smo do zdaj posneli, je predvsem Eliasovo, ki je poleg igranja kitare še studio nerd. Vedno želimo stvari obržati blizu nas in jih izvesti z nizkim budgetom – brez dragih studijev z dolgočasnimi starci. Prihajajoči album smo v večini posneli na trak in ga sami tudi zmiksali.
TRIJE GLASBENI VPLIVI: Pixies, Deerhunter in Ariel Pink.
NAJLJUBŠE KONCERTNO PRIZORIŠČE DO ZDAJ: De Gym v Groningenu bo za vedno v naših srcih. Odličen plac in odlični ljudje!
KAKO ODKRIVATE NOVO GLASBO? Internet pomaga, vendar priporočila prijateljev za dobro novo in staro glasbo so vedno najboljša. Sovražili smo Franka Zappo, ta teden pa nam je prijatelj predstavil njegov anti-hippie album “We’re Only In It For The Money” iz leta 1968, kar je zaenkrat najboljše odkritje letošnjega leta!
TRIJE NAJLJUBŠI NIZOZEMSKI BENDI/GLASBENIKI V TEM TRENUTKU: Rats on Rafts, Nouveau Vélo, Waterlelyck.
TRIJE NAJLJUBŠI SLOVENSKI BENDI/GLASBENIKI: Uuuuuuuuuuuhhhhhhh… To je težko vprašanje. Predvidevamo, da imate veliko odličnih bendov, glede na to, da obstaja festival kot MENT. Upamo, da ujamemo nekaj kul slovenskih koncertov v Ljubljani.
THE SWEET RELEASE OF DEATH
(četrtek, 2. 2., na MENT Ljubljana v Klubu Gromka ob 23.45)
ŽANR: noise rock
DOM: Rotterdam
ČLANI: Alicia Ferrer Breton (vokal in bas), Martijn Tevel (kitara), Sven Englishman (bobni)
ZALOŽBA: Subroutine Records in Katzwijm Records
ZAČETKI: Odrasli smo v Rotterdamu in skoraj vsi, ki jih poznamo, so v nekem bendu. Glasbena scena tu je po tej strani zelo bogata. Že v preteklosti smo bili s po enim članom te zasedbe v kakšni drugi skupini, v The Sweet Release Of Death pa smo se pred približno šestimi leti združili čisto spontano. Moram priznati, da se naših začetkih skladb kar malo sramujemo… Zelo spominjajo na skupine, kot so Thermals, Metric, Yeah Yeah Yeahs, ki smo jih poslušali kot najstniki (Martijn ni bil nikoli najstnik). Nekaj časa je pač trajalo, da smo oblikovali svoj zvok.
KREATIVNI PROCES USTVARJANJA GLASBE: Veliko pesmi “vržemo stran”. Proces ustvarjanja komada se večinoma začne z jammanjem in raziskovanjem novih zvokom, ki jih lahko prikličemo iz naših instrumentov. Nato tem novim zvokom dodajamo še več novih zvokov dokler iz njih ne nastane skladba. Toda proces mora biti lahek, spontan, sicer ne bo dobili končnega produkta. Če po nekaj vajah iz tega osnutka ne zgradimo komada, ga po navadi pustimo in se lotimo procesa od začetka. Včasih se z Martijnom zapreva v vadnico brez Svena in eksperimentirava z bobnarskimi vzorci na kitarske linije, vendar večinoma kar vsi trije ustvarjamo v simbiozi.
TRIJE GLASBENI VPLIVI: Mislim, da se še vedno sliši vpliv Yeah Yeah Yeahs, toda danes se bolj nagibamo v smeri Liars, Women in Dälek. Martijn in Sven poslušata veliko hiphopa.
NAJLUBŠE KONCERTNO PRIZORIŠČE DO ZDAJ: Verjetno bo to Sub071, nekdanji (žal) squat v Leidenu. V garaži za kolesa so imeli oder in ker je cel prostor tako majhen, je bilo zmeraj do konca zabasano, vroče in temno. Vedno so gostili kul bende. Enkrat smo tam igrali z Repetitor.
KAKO ODKRIVATE NOVO GLASBO? Klikanje po Youtubu, poslušanje bendov na različnih koncertih, priporočila prijateljev, Sven (redno spremlja spletno stran Quietus). Martijn ne posluša ravno nove glasbe… On le brenka po kitari, zlorablja efekte in posluša “high end” hiphop.
TRIJE TRENUTNO NAJLJUBŠI NIZOZEMSKI BENDI/GLASBENIKI: HWRH/Howrah, nov projekt članov Space Siren in Zoppo.
The Lumes, kolegi s turneje in iste založbe. Trenutno delajo na novem albumu. Slišali smo nekaj komadov in plata bo nora!
Katadreuffe so bolani!
Pa Korfbal, z enim članom iz zasedbe The Homesick (ki jo morate nujno čekirati na MENTu).
To so štirje, sorry! Za MENT smo tudi sestavili mixtape. Nekatere od naštetih bendov lahko najdete na njem.
TRIJE NAJLJUBŠI SLOVENSKI BENDI/GLASBENIKI: Aiii… Ta je težka. No, sicer niso Slovenci, ampak so rekli, da so skoraj Slovenci: The Ills. Oprosti, niso iz Slovenije, ne.
Kikiriki (tudi na MENTu).
Nikki Louder.
Odmev nizozemske alternative v playlisti:
