“Nikdar nisem imel občutka, da obstaja konec”
Nasvidenje in hvala, Leonard Cohen
Kako čudovito je z globokim glasom pripovedoval o žalosti. Pa tudi o ljubezni. Pa seksu. O radosti do življenja. In strahovih. Ste želeli temačneje? Letošnje leto je pravkar postalo takšno.
Po Bowieju in Princeu nas je v 83-letu zapustil veliki kanadski trubadur Leonard Cohen. Ste se malo namuznili, ko je letos Bob Dylan prejel Nobelovo nagrado za književnost? No, tudi Cohen je tako začel. Navdušen nad španskim pisateljem Federicom Garcio Lorco se je po končanem študiju preselil na grški otok Hidra in tam izdal prve zbirke poezije in noveli, a se je zaradi slabe prodaje knjig leta 1966 preselil v New York, da bi raziskal razvijajočo se robustno ameriško rock sceno. Družil se je z Andyjem Warholom, Velvet Underground in nemško pevko Nico, ki je tudi kriva, da je leta 1967 luč sveta ugledal njegov prvenec “Songs of Leonard Cohen”. Uspeh je bil instanten, z njim so hoteli sodelovati James Taylor, Willie Nelson in številni drugi.
Čeprav v zasebnem življenju ni našel stabilnosti, nekoč je celo dejal, da se boji vezati, pa je ljubil iskreno. Tistim, ki menijo, da je to floskula, priporočam, da si zavrtijo “So Long Marianne”, pesem, ki jo je leta 1967 napisal za prvo veliko ljubezen, letos preminulo Marianne Jensen. Pri Pitchforku so zapisali, da je to ena najpomembnejših pesmi šestdesetih let. Robčke pa si pripravite, da tudi moški, za “Suzanne”, posvečeno ljubezni do Suzanne Elrod, ki mu je rodila sinova Lorco in Adama. Prisluhnite pa tudi drugim pesmim, ki nam dajo misliti, ali sploh znamo še ljubiti – intenzivno, naivno, skrajno – da bi zaplesali do konca sveta, kot pravi ena najbolj znanih Cohenovih zapuščin.
Leta 1995 je potreboval premor, vzel pa si ga je na edinstven način. Umaknil se je v religijo, postal je budistični menih in si nadel ime Jikan, tišina. Njegova zadolžitev tisti čas? Kuhanje duhovniku in dolgoletnemu mentorju Kyozanu Joshuju Sasakiju Roshi. S tišino je uspel živeti 6 let, nato pa se leta 2001 vrnil z albumom Ten New Songs, ki ga verjetno vsi najbolj poznamo po uvodniku “In My Secret Life”.
“Rad spoznavam ljudi,” je dejal nekoč, ko so ga vprašali o tem, kaj mu pomenijo svetovne turneje. Tako je bilo na začetku. Potem, ko je leta 2005 prišla na plan resnica, da ga je dolgoletna managerka Kelley Lynch v letih sodelovanja oškodovala za več kot 5 milijonov evrov prikritega dobička, pa se je Cohen podal na pot po svetu predvsem zato, da bi pokril manko. In kakšna turneja je bila to. Med leti 2008 in 2013 je nastopil kar 387-krat, tudi pri nas, ob tem pa našel čas še, da je napisal dva albuma.
Vedoč da je slabega zdravja, nam je Cohen, tako kot Bowie, v zadnji pozdrav pomahal z najlepšim darilom, letos izdanim albumom “You Want It Darker”, ki ga je produciral njegov sin Adam.“Vedno sem rad pretiraval. A živel bom večno,” je dejal v enem zadnjih intervjujev. In dokler bo glasba, res bo. Haleluja.
