Na začetku medijskega odkrivanja dua Jungle je bila njuna identiteda znana samo pod vzdevkoma J in T. Na podlagi prvih singlov Platoon in The Heath bi si malokdo mislil, da za tako zrelo glasbo stojita mlada Londončana Josh Lloyd-Watson in Tom McFarland. Duo je uspel zajeti ikoničnen groove disco glasbe 70’ih let, vokale skupine the Bee Gees in “cool faktor” oz. “swagger” afriško-ameriških rap skupin iz 80-ih in 90-ih let, kot so bili N.W.A, A Tribe Called Quest, Wu-Tang Clan in drugi.
Kljub temu da je uradno Jungle dvočanska zasedba, se pri nastopih spremeni v (trenutno) sedem-člansko zasedbo. Med nastopom ima poslušalec občutek, da je zakorakal v kakšno diskoteko iz 70-ih, ko so še imeli za glasbeno podlago nastope skupin, kot je bila Chic. Energija, ki jo skupina uspe skupina narediti na odru, v poslušalcu vzbuja neverjetno dober občutek, tako da ni možno stati pri miru. Kvaliteta zvoka je na neverjetno visokem nivoju, kot na istoimenskem prvencu. To pa še zdaleč ne pomeni, da dajejo vtis “playbacka”. Skladbe imajo pri nastopu neverjeten “groove” ter tiste dodatne zvočne malenkosti, ki naredijo popolne koncerte.
Koncert je bil morda za moj okus malce prekratek, vendar je to razumljivo za tako mlado glasbeno skupino. Po mojem mnenju je do tega trenutka to najboljši koncert pri nas v letošnjem letu, ki ga bo zelo težko prekositi. Od skupine Jungle pa lahko pričakujemo še velike stvari.
Večer je otvoril Blaž, mlad producent elektronske glasbe iz Izole, ki je pred tedni pri ljubljanski založniški znamki Beton Records izdal mini album s preprostim naslovom “b”.
