Četrtkov koncert se je začel z eksperimentalnim elektronskim setom Pete Edwardsa, ki nastopa pod imenom Casper Electronic. Med nastopom je imel poslušalec na trenutke občutek, da ozvočenje ne bo zdržalo vseh pokov in šumov, vendar je v Edawrdsovi glasbi nekaj nenavadno pomirjujočega. Kot, da bi ti nekdo na ušesa prislonil kos mehke vate.
Duo WUME je bil drugi na vrsti, ki je ozračje malce bolj umiril, s pretežno inštrumentalnimi elektro – indie baladami. Zelo me je presenetila usklajenost dua saj uspe bobnarki April Camlin neverjetno precizno slediti Albertu Schatzu.
Zadnji je na oder prišel Dan Deacon – elektro virtuoz iz Baltimorja. Že pred časom sem na spletu gledal posnetke njegovih “norih” nastopov, vendar si ne bi nikoli mislil, kako neverjetno je njegov šov dejansko občutiti v živo. Dan ima v pičlih minutah pod kontrolo celotno publiko. Nastop je nekakšna čudna mešanica plesne zabave, ki vključuje od solo plesnih nastopov izbranih posameznikov v publiki, skupinskega “high fivanja” do nekega bizarnega trenutka, kjer smo vsi v publiki drug drugega držali za glavo.
Dan Deacona si lahko predstavljate kot ultimativnega DJ-ja, ki naredi tak šov, da je njegova glasba le še podlaga in postranskega pomena. Po domače povedano: “You can’t spell a dance party without Dan Deacon!”
