Tokratno druženje ljubiteljev rocka in sodobnih glasbenih zvrsti na INmusic festivalu na otoku Jarun v Zagrebu je v svoji deveti izdaji postreglo z doslej najmočnejšim glasbenim programom. The Black Keys, Pixies, MGMT so imena, ki so pritegnila široko množico ljudi iz vseh vetrov. Po nekaterih ocenah se je v treh dneh obrnilo kar 70.000 ljudi, kar je največ do zdaj.
Prvi večer so bili glavni nosilci dogajanja Crystal Fighters ter Foals. Osebno najzanimivejši so se zdeli TI, beograjski psihadelični elektro pop duo, ki je pri nas nastopil dva dni prej na samostojnem koncertu, po mnenju občinstva pa so bili daleč najprepričljivejši že omenjeni Foals, ki na podlagi treh odličnih albumov in še boljših koncertih vztrajno stopajo proti tronu indie rocka.
Drugi dan festivala so na glavnem odru nastopili Wolfmother, ki so pa glede na svoj studijski repertoar v živo malce razočarali. Eden od vrhuncev drugega večera so bili Bombay Bicycle Club, ki so trenutno tudi zelo vroče ime indie rock scene v svetu. Pri tem nastopu so se zelo lepo izmenjevali plesni komadi, podprti z indijskimi elektro vložki, ter malo bolj umirjene melanholične melodije. Takoj po zaključku pa so na glavni oder že stopili The Black Keys, po mnenju mnogih največje zvezde letošnjega Inmusica, kar je dokazal naval občinstva, a se pri njihovem nastopu nisem mogel znebiti občutka,a je ta oder za njihovo glasbo le malce prevelik. Zvok je bil tudi precej pretih ter nekako se je ves čas zdelo, kot da morajo ta koncert opravit in so ga tudi zelo rutinsko brez nekih posebnih presežkov. Seveda so tudi odigrali svoje največje uspešnice Lonely Boy, Next Girl, Fever in ostale. Relativno torej povprečen nastop, ki pa seveda ni pokvaril festivalskega vzdušja. Ples in indie hitiči so zaključili drugi festivalski dan v nabito polnem Night stageu.
Zadnji dan festivala pa je povzročil nemale skrbi, deževalo je namreč res cel dan ter obetal se je blaten zaključek. Organizatorji so preko socialnih omrežij sicer ves dan obveščali, da odpovedi programa ne bo, mogoče le kakšna sprememba v časovnici, navkljub temu pa se je nekaj obiskovalce odpravilo domov. Na glavnem odru so bili ena od atrakcij MGMT, ki so predstavili dokaj umirjeno vizijo psihadeličnega popa, ki je ob njihovem prvencu deloval še zelo sveže. Za plesni vrhunec večera so poskrbeli nemški elektroničarji Digitalism, ki so lepo ogreli in razmigali množico ter jih pripravili za veliko finale festivala. Pixies so seveda vetrani indie scene, vzor mnogim današnjim aktualnim bendom, ki so se v dobri uri in pol sprehodili zelo nepozersko, nepretecionzo po svoji zbirki največjih uspešnic ter tudi nekako pripeljali sam festival do konca z zdaj že pravo himno scene Where is my mind. Blatna sreda se je nadaljevala za najbolj vztrajne na karaokah ter po manjših odrih, čutiti je bilo, da se bliža konec.
Na INmusic je bilo povabljenih tudi nekaj imen kvalitetne slovenske glasbene scene, predstavili so se namreč N’toko, The Canyon Observer in Your Gay Thoughts. Res veliko dogajanja v treh dneh, ki obiskovalcu ne dopušča, da bi lahko obiskal vse, kar mu festival ponuja.
Veselimo se pa že drugega leta, ko bomo spet z nestrpnostjo pričakovali nove napovedi ter z upanjem na še kvalitetnejše after dj- programe, ki si jih glede na nastopajoče ta festival vsekakor zasluži.
