Tame Impala domači publiki ni treba posebej predstavljati. Psihedelični projekt Avstralca Kevina Parkerja je ljubljanski Kino Šiška brez težav razprodal že poleti 2013. Odtlej je s plesno, kompleksno ploščo Currents svojo prepoznavnost le še nadgrajeval – vse do pozicije enega izmed glavnih treh nastopajočih letošnjega festivala Coachella. V enem izmed Youtube komentarjev na Borderline avtor pravi, da ni bil prepričan, kakšen bo festivalski odziv na šele pravkar izdano pesem. Pa vendar je ta med publiko menda sprožila pravcato plesno zabavo. In kako je tudi ne bi – saj gre vendar za tako čudovito poskočen kos poletnega optimizma, kajne? Seveda ne. Lahkotni korak pesmi je tipično zavajajoč, saj Parker nad mehki zvok kitar, sintetizatorjev in piščali nalaga dvom na dvom. Kmalu po refrenu, v skoraj še bolj spevnem delu, pravi: “Will I be known and loved? Little closer, close enough. I’m a loser, loosen up.” Poslušalcu ni čisto jasno: gre za razmerje, ki se končuje, ali za nov odnos, ki si ga pisec ne upa poglobiti? V vsakem primeru se Borderline tako vsebinsko kot glasbeno vrti znotraj barvitega, navznoter obrnjenega kalejdoskopa Kevina Parkerja, ki mu s tem uspeva veliki met: zapakirati svoje negotovosti v pop pesem, s katero navdušuje množice.
[fusion_youtube id=”https://www.youtube.com/watch?v=vpbblMR_jUo” alignment=”” width=”” height=”” autoplay=”false” api_params=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=””][/fusion_youtube]
Matej Holc