Zaslišanje: Gazorpazorp

Na prvem večeru novega koncertnega cikla Balkansko podtalje, ki se pretežno posveča predstavitvi novincev z neodvisnihe glasbene scene na Balkanu. Moonlee Recrods so tokrat gostili nadebudne beograjske nažigače, ki od starejše generacije srbskih rockerjev hitro prevzeli štafetno palico!  V Klubu Gromka na Metelkovi se je prvič predstavila četverica beograjskih mladcev po imenu Gazorpazorp, ki v svoji glasbi prepletajo elemente hrupnega roka, post punka in nasploh garažnega rocka tako iz anglo-ameriške kot tudi ex-jugoslovanske tradicije. Mlada srbska četvorka, ki se je ljubljanski publiki lani spomladi predstavili na koncertni triologiji skuapj z zasedbo Repetitor v Orto Baru, navdih črpa tudi pri zasedbah tipa The Jesus Lizard, Nirvana in Joy Divison. Aprila 2018 so fantje postregli z doslej edino kratkometražno izdajo, preprosto naslovljeno EP #1 z aranžmajsko minimalističnimi, toda nadvse energičnimi štikli, prežetimi z distorzijo in raskavim vokalom.

Tik pred njihovim koncertom v Ljubljani smo se v kratkem intervjuju imeli priložnost pogovarjati z čalni zasedbe Gazorpazorpa. 

Za začetek naj vas nekoliko spoznamo. Pred Gazorpazorpom ste bili že aktivni na srbski glasbeni sceni z drugimi skupinami – Kako je prišlo do ustvarjanja tega benda?


Poznamo se že dolgo nazaj, smo prijatelji z istega konca. Igrali smo v različnih lokalnih punk zasedbah. Damianov bend Kids se je razpadel in odločil se je, da bo zbral novo ekipo, nato pa je povabil Nikolo da igra na bobne (do takrat jih ni igral, bil je le pevec in kitarist). Kmalu sem se pridružil jaz in malo pozneje tudi Miloš na bas kitari. Takoj smo se ujeli in zelo hitro smo začeli ustvarjati avtorsko glasbo.

Za vami je prvi EP, ki vam je hitro prinesel priznanje po Balkanu. Kakšen je bil postopek snemanja?

Ko smo takrat prvič prišli v studio, nismo natančno vedeli, kako vse to deluje. Kasneje smo odkrili, kako se nekatere stvari dejansko igrajo, saj se na snemanju sliši vsaka napaka. Snemanje je bilo zelo zabavno in za to najlepša hvala producentu Urošu Milkiču za njegovo dobro energijo, trud in družabnost. Iz snemanja smo se veliko naučili, saj smo se imeli odlično in se spoznali z odličnim prijateljem in sodelavcem, za vse čase.

Kje najdete ideje za besedila svojih pesmi? Ali je kdo od vas mojster pisanja besedila ali vsi prispevate k skupnemu delu?

Besedila pišemo tako Nikola kot Miloš in jaz, pri nekaterih besedilih pa so nam pomagali kolegi pesniki, ki to delajo nekoliko bolje kot mi. V nekaterih situacijah lahko vzamemo tudi eno od že dokončanih poezij in skozi našo glasbo ta poezija živi na drug način, ali pa pišemo besedila po notranjih pozivih, ko že imamo končano glasbo in sledimo vzdušju pesmi.

Kakšno je stanje na srbski alternativni glasbeni sceni? Precej se razlikuje od zadnjih nekaj let, ko je le nekaj bendov poskušalo prižgati ogenj. Kaj se je zdaj spremenilo in pripeljalo do pojava tega novega vala mladih bendov?

Nikoli boljše. Zdaj je veliko dobrih mladih skupin in vsi delajo polni delovni čas. V Srbiji primanjkuje infrastrukture in medijev, ki bi podpirali prizorišče, toda zasedbam je to vseeno, saj smo generacija, ki je odraščala, ne da bi gledala rock’n’roll na televiziji. Skupine se borijo za svoj prostor sami, medijska in organizacijska podpora pa se počasi začenja graditi. Ljudje so opazili, da se dogaja nekaj zanimivega in se počasi vključujejo v celotno zgodbo. No, ne vem. Nam se to zdi noro naključje. Vse zgleda, kot da se je zgodilo zelo hitro. Po drugi strani se ta scena v beograjskem undergroundu gradi že leta in sčasoma se je izkristaliziralo, nameravali smo si slediti drug drugemu, se medsebojno družiti in podpirati, in tako smo dobili to sceno.

Že lani ste nastopili v Ljubljani kot predskupina za turnejo Repetitora, verjetno pa poznate tudi slovensko glasbeno sceno. Ali v alternativni sceni tukaj v Sloveniji vidite kakšno razliko od dogajanja v Srbiji?

No, moram biti iskren, da nisem tako dobro seznanjen s slovensko glasbeno sceno, pridite v Beograd, da vas slišimo! V Sloveniji so veliko boljši igralni pogoji, mediji itd. Lep pozdrav za skupino Lynch iz Ljubljane, imeli smo priložnost z njimi deliti oder na Madžarskem.

Glasbena platforma Hali Gali v zadnjem letu ustvarja hrup v balkanskih regijah, poleg tega pa ste našli svoje mesto skupaj z drugimi novimi kitarskimi zasedbami na njihovi prvi kompilaciji. Kaj je to prineslo za vas, kot  nov obetaven bend?

Hali Gali je pomembna stvar za nas. Celoten projekt je nastal zaradi druženja med zasedbami, to je odličen način promoviranja in mislim, da lahko skupaj naredimo še veliko več.

Se vam zdi evropski oder zahteven? Bi ciljali na to večje (in drugačno) občinstvo ali pa nameravate za zdaj ostati na Balkanu?

Zaenkrat da, ampak evropski oder je zagotovo v naših nadaljnjih željah in načrtih. Mislim, da se je najprej treba fokusirati v regijo, si pridobiti izkušnje, nato pa nadaljevati. Mislim pa, da je težko zgraditi bazo oboževalcev na evropski sceni, medtem ko je v naši regiji to možno, ker ni nikakršne jezikovne ovire.

Za konec, kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Pravkar smo v postopku snemanja druge EP izdaje. Produkcija, video snemanje in založništvo. Ne vemo, kdaj točno in se nam ne mudi. Ne bomo izdali ničesar, dokler ne bo vse popolno. Poleg tega pa planiramo koncertirati v Srbiji in širše.

Veliko hvala in želim vam veliko uspeha!

Zaslišuje: Ružica Petrova