Plata tedna: Jegulja – Exit Sandman

Po odlično sprejetem prvencu iz leta 2017 se s svojim drugim izdelkom vrača najbolj zmuzljiva domača metalska zverina: Jegulja. Instrumentalni trio bobnov, kitare in baritonske kitare se v naslovu plošče več kot očitno obregne ob Metallico, kar pa je tukaj tudi edini resen trenutek neresnosti. Album je namreč do potankosti dodelan, v zajetni zvočni podobi prinaša kup zanimivih idej, predvsem pa neobremenjeno rokerskega poigravanja. Ritmika vseskozi odločno jaha, ob tem pa se kitare ne pustijo idejno omejevati, zato v enem trenutku zvenijo ostro prodorne, že v naslednjem pa jekleno čvrste. Prvenstvena krepost zasedbe je težaško prepletanje rifov, ki se iz progresive napaja vsaj toliko kot iz stonerskih oblakov dima, znotraj katerih lebdi. Čudovite umazanije poln zvok pri tem omogoča, da mesnate kompozicije ostajajo zvezne ne glede na kitarske vragolije in ritmične preobrate. In ja, preden vprašate – naslovni komad je prav takšna neustavljiva lokomotiva kot tisti, katerega ime si sposoja. Le da ob tem še nekajkrat zakuha, odklopi vagone pričakovanj in namesto po udobnih tirnicah drvi peklenskim glasbenim globinam naproti.

Matej Holc