Radio Terminal V Živo
Plata tedna: HAIM – Women in Music Pt. III
,

Plata tedna: HAIM – Women in Music Pt. III

Nekatere plošče že na prvo žogo zvenijo nezgrešljivo kalifornijske. Nosijo tisto esenco pregovorne lahkotnosti, ki pod površino nikoli ni tako lahkotna, kot se zdi. Na njih sol res lahko vohamo v svežini obmorskega vetriča, a jo tudi slutimo v potlačenih solzah, ki jim ne dovolimo steči po licu. Zahodna obala, oboževana in osovražena, za nekoga pa kljub vsemu – dom. Sestre Haim – Este, Danielle in Alana – so s svojo tretjo ploščo izpopolnile ta razkorak med trenutki z razglednic in cmokom v grlu. Že uvodni Los Angeles je veliko več kot grenko-sladki poklon domačemu mestu; vpelje ga jazzovska trobenta, vodi obalna kitarica, ambivalenca v njem pa je globoko zakoreninjena. In s tem je nemudoma jasno, da je pred nami plošča, ki živi poletje, vendar brez strahu glede vsebinske praznine. Prav kakor svoje geografsko poreklo nosi Women in Music Pt. III na pladnju namreč tudi cel koš slikovito razdelanih čustev avtoric. Te gotovo vedo, da je iskrena občutljivost, zapakirana v tako samozavestno dodelan ovoj, pomembno orožje v soočanju s samim sabo. In tako bas, plastičen kot skokica, ne more skriti osamljenosti v srčiki I Know Alone, kakor mehka akustika Man from the Magazine ne more skriti jedkega gneva prenasičenosti z moškim bulšitom. Ta producijska igrivost, ki preveva ploščo, je še ena od njenih poglavitnih kreposti. Slutimo jo v tistih malih, nevpadljivo izpeljanih prijemih: sončna DJevska podlaga v 3am, elegantni kitarski ekscesi v All That Ever Mattered. Tako zgrajen zvočni okvir je nostalgično zamaknjen, pa vendar pop rokersko poskočen – kakor da je Lana Del Rey končno nehala poležavati po kavčih in vzela stvari v svoje roke. In pazi to – Women in Music Pt. III je sam po sebi tako močan, da so lanske über-uspešnice Hallelujah, Now I’m in It ter Summer Girl zreducirane na vlogo bonus komadov, prilepljenih čisto na konec plošče. Pravzaprav škoda, saj tako nekaj teže izgubi njen “pravi” zaključek, poglavitno priznanje čustvene ranljivosti v razorožujoči baladi FUBT.

Matej Holc