Plata tedna: Caribou – Suddenly

Spomin na ploščo Our Love, s katero je Caribou prvič presenetil z izletom v resnejšo elektroniko, je še svež – in kar težko je verjeti, da je na njej odtisnjena letnica 2014. Vendar pa kaže, da kljub ukvarjanju s svojim didžejskim alter egom Daphni in odsotnosti nastopov v živo Caribou ni nikdar zares miroval. Za album Suddenly je Dan Snaith namreč pripravil kar okrog 900 osnutkov, ki jih je nato predestiliral v končnih 12 pesmi. Vseeno pa se zdi, da se je zadeve tokrat lotil še posebej preudarno in predvsem umirjeno. Kjer je Our Love vseskozi silil na barvito plesišče, si ga Suddenly tako vzame na izi, pohenga v chill-out kotičku, skadi še en čik, razmišlja o lajfu. Otožni uvod Sister se iz baladice razvije v igrivo brbotanje, ki se elegantno pretopi v plavajočo uglajenost sledečega You and I. Sunny’s Time ob načrtnem pačenju preproste klavirske linije prinese tudi prvi odmik od zasanjanosti, ko nenadoma vpelje divji raperski sample. New Jade nadaljuje s ponovno uporabo izbranih vokalnih linij – usmeritvijo, ki jo je pravzaprav začrtal že prvi single, Home – te se pa vseskozi dopolnjujejo s Snaithovimi lastnimi melodijami, zadržano žalostnimi v svoji lomljivosti. Kot rezultat dobimo lahkotni house, ki vselej preseneti s kakšno dobro plasirano forico, kontrast nežnih skeletov pesmi in pisanih popkulturnih referenc pa zrcali absurdnost človeške izkušnje. Dežurni hitič je že znan Never Come Back, ki bi zvočno, oblikovno in vsebinsko utegnil služiti kot nadaljevanje Can’t Do Without You, medtem ko zaključni Cloud Song odkrito hrepeni po iskreni bližini. Suddenly je plošča žanrsko široko zastavljene elektronike z občutkom, ki črpa iz (pol)preteklih žanrov in ustvarja svojo zmes, s tem pa smiselno nadaljuje Cariboujev dosedanji glasbeni razvoj iz preudarnega indie matematika v razgledanega, suverenega in čutečega pisca in producenta.

Matej Holc