na/a
Zaslišanje: Luke Black

20.10.2017 / Universal Music Slovenia

Zdravo Luka! Po Beogradu, Zagrebu, Dunaju, po razprodani turneji po Kitajski, končno Ljubljana! Prvi vtisi?

Zdravo! Odkrito, Ljubljana je super! Izjemno lepo mesto, lepi ljudje, vse je super! Želel sem si študirati glasbeno produkcijo v Ljubljani, vendar sem se na koncu vseeno odločil za Beograd.

Ko sva jo že omenila, kako je bila turneja na Kitajskem?

V bistvu imam s sabo svež komad, Olive Tree, ki smo ga posneli prav za kistajsko novo leto. To sem snemal v Avstriji, s Florianom (Univeral Music Austria), ki je bil neverjeten! Ko sem mu pokazal par svojih stvari, je bil čisto navdušen, rekel je, da naj naslednjič ko pridem, prinesem s sabo vse (smeh).

Ali boš za to naredil videospot? Morda vključil vanj tudi kaj o kitajski kulturi, pesem zveni precej mistično, fantazijsko?

Ta pesem je bila namenjena nastopu za kitajsko novo leto, o samem videospotu nisem niti prav razmišljal. Strinjam se s tabo, sama pesem ima definitivno elemente mističnosti, vleče na fantazijski svet, Rivendell, morda. Hotel sem, da zveni tako, ampak s slovanskim pridihom. Bomo videli, kaj bo z videospotom. Bomo videli.

V pesmi se občuti ta folklorni, slovanski pridih..?

Ja ja, točno to! Delal sem na tem in ga hotel vključit, vendar nikoli nisem znal peti na tak način. Hotel sem sodelovati na televizijskih oddajah, kjer ljudje pojejo priredbe, vendar me je ob misli, da bi moral peti narodne pesmi, postalo strah (smeh). Ne zmorem, enostavno ne morem tako peti. Hkrati moj način izgovaranja ni najbolj primeren.

Kako bi pa primerjal Ljubljano s Kitajsko?

Kitajska… Zabavna zgodba (smeh). S Kitajske so mi pisali za turnejo in jaz sem mislil, da je »spam«. Nisem videl razloga, zakaj bi se ukvarjali z mano, oziroma kako so se sploh dokopali do mene. Čez čas pa sem to omenil ostalim in izkazalo se je, da so bili Kitajcki popolnoma resni. Začeli smo dobivati screenshote objav nastopajočih na festivalih s po 160 000 lajki na Facebooku. Noro! In potem pridem na letališče, kjer me je čakala neverjetna množica! Izjemni so. Tudi sama dežela je izjemno lepa, mešanica 22. stoletja, modernih nebotičnikov in avtocest, ter same gole narave. Kar se pa tiče koncertov, pa mislim, da samo zadnji koncert ni bil razprodan. Vzrok za to pa ni bilo pomanjkanje ljudi, enostavo je bil prevelik prostor. Bil je ogromen, prostora vsaj za 2000 ljudi. Ostali koncerti so bili na manjših odrih, in vsi do roba zapolnjeni.

Kakšen je bil občutek na koncertih?

Noro. Ampak sem navajen, totalno drugače funkcioniram na odru. Na odru lahko delam vse, v vsakdanjem dnevu pa nič. Ampak bilo je super, znali so moja besedila, vsi so peli, celo urejeno so čakali v vrsti za podpise (smeh).

Letos si nastopal v Berlinskem Berghainu, kako pa je bilo tam?

Nastopal sem ravno v času Fashion week-a. Pogovarjal sem se z Milico (menedžerka) in ji pravim: »Kot prvo smo v Berghainu, kot drugo je Fashion week, kot tretje nastopam pred množico fashion ljudi…«. Iskreno, bil sem neverjetno živčen. Strah me je bilo reakcij. Ampak na koncertu so bili vsi navdušeni, tako da je bilo super. Koncert je bil v bistvu nekaj čisto posebnega, takrat smo komade predelali v bolj tehnovski žanr, jaz pa se čez pel operno. Ko pridem na Fashion week v Beograd, bom naredil podobno stvar.

Lani si sodeloval s švedskim producentom, Oscarjem Fogelströmom. Nastal je komad Walpurgis night . Ali imaš v prihodnost namen delati podobne stvari?

Zelo mi je všeč zvok električne kitare in način, kako lahko signal zmoduliram, tako da imam v prihodnosti namen v moj digitalni svet inkorporirat tudi kaj analognega. Zgodba za tem komadom gre nekako tako, da sva v avtu z očetom dostikrat poslušala funk glasbo, to je njemu všeč. Tako da je to nekako za njega.

Kdaj bo naslednji album, plani za prihodnost?

Trenutno imam napisana dva albuma, ampak ne vem, kdaj ju bom izdal. Glavna stvar albuma je, da se albumi dokončajo, in dodelajo. In to traja. Naj malo odleži, pa bomo potem videli, kaj smo ustvarili. Morda bo zrel že v naslednjem letu.

Bodo na tem albumu tudi pesmi iz tvojih albumov posnetih doma, v otroštvu?

Morda, ampak če že, pozno v moji karieri. Obstaja pesem Run run and never look back (smeh). Pozna se, da z vajami in učenjem odraščam, se spreminjam, tako da te albume smatram kot nekaj bolj infantilnega. Nikoli niso bili namenjeni širši javnosti.

Kako misliš da se je spremenil tvoj odnos do glasbe v zadnjih par letih?

Bil sem počasen, kar se tiče sprememb. Imel sem svoj kreativen proces, svoj način snemanja pesmi, raje sem užival na koncertih. Glavno kar se je spremenilo, da gledam na stvari dosti bolj resno in jih smatram kot realne, ne več zgolj nekaj imaginarne. Kar je istočasno »a blessing and a curse«.

A je bil kakšen od producentov tvoj idol?

Kot majhen sem poslušal bend Chic, z Nilesom Rodgersom na čelu. Super človek! Delal je z mnogimi izjemnimi glasbeniki in ta njegov zvok je bil res izjemen. Ampak spet, kot mlajši sem dosti manj pazil na to, kdo je produciral, temveč sem raje spremljal samo glasbo. Med drugim je sodeloval tudi z Davidom Bowiejem. Nekom, ki se mi osebno zdi absolutno izven dosega. To nista dva akorda, ki se ponavljata v nedogled. V tistih časih so vse delali v studiu, niso gledali videov na Youtube-u, niso poslušali playlist na Spotify-ju, niso vedeli, kaj točno je popularno ali zakaj je nekaj popularno. Oni so živeli v trenutku, celotni ustvarjalni proces je bolj dosti lepši.

Kateri pa so sodobni pop glasbeniki, ki so ti všeč?

Trenutna pop glaba mi ni najbolj pri srcu, čeprav jo delam sam (smeh). Ne ne, obožujem Lady gaga, drugače pa največ poslušam jazz. Super mi je bil The Weekend, in Lana del Ray. V bistvu mi je veliko bolj všeč, če v glasbi prepoznam izvajalca, ne pa zgolj producenta. Zato mi je recimo zelo všeč Kesha.

Luka, hvala za tvoj čas in za pogovor! Se vidimo v Tifli na koncertu!

Hvala tebi, se vidimo!

 

 

Facebook Luke Black

Pripravil: Nejc Kosanič