na/a
Zaslišanje: Bad Breeding

Na predvečer koncerta “najboljšega novega britanskega punk benda” Bad Breeding v Kinu Šiška sem se pogovarjal z vokalistom Chrisom Doddom.

V dobi telekomunikacij in interneta je o bendu v javnosti presenetljivo malo informacij. Je to namerno?

Nikoli se nismo pretirano trudili v tej smeri, saj želimo, da je v ospredju glasba. Mnenja sem, da mnogi glasbeniki s svojo spletno prisotnostjo močno pretiravajo in tako sebe kot svoje poslušalce odmikajo od bistva. Preveč lahko je postalo vse skupaj. Vedno so mi bili všeč bendi, ki so se odeli v tančico skrivnostnosti in si se moral res potruditi, da si o njih izvedel kaj več.

V Guardianu so vas opisali kot najboljši novi britanski punk bend. Kaj zate pomeni oznaka “punk”?

Ha ha, že več ljudi mi je reklo, da so to zapisali. Punk je samozavest, da narediš tisto kar misliš, da je prav. Je neke vrste svoboda, razmišljanje s svojo glavo. Na žalost pa se je veliko the idealov danes skomercializiralo.

Misliš torej, da se je pomen besede “punk” skozi štiri desetletja spreminjal?

Lahko bi se tudi tako reklo. Veliko bendov se je oklicalo za punkovske, pa so postali že prave korporacije, po drugi strani pa po raznih luknjah in skvotih še vedno nastajajo bendi, ki so po svojem prepričanju celo čistejši od idej iz leta 1977.

Pri vas slišim tudi močan vpliv hardcorea. Je glasbeno predalčkanje sploh še aktualno, ali pa je morda preživeto?

Vedno nova predalčkanja si izmišljujejo predvsem mediji in to ne velja zgolj za glasbo. Tudi na tak način nastajajo zgodbe, še posebej, kadar ni prave vsebine.

V relativno kratkem obdobju ste izdali dva albuma. Je to odraz vaše naredi-si-sam etike?

Vsi v bendu imamo službe, ki so fizično naporne. Vstajamo zgodaj, veliko delamo, nato pa se zvečer dobimo in vadimo. Kot predstavnikom delavskega razreda nam je marljivost vcepljena že od otroštva. Trudimo se, da pesmi posnamemo in izdamo v čim krajšem razmaku od njihovega nastanka.

Če se ne motim, ste vaš prvenec posneli v Los Angelesu…

To je internetna dezinformacija (smeh). Enkrat je nekdo to zapisal, drugi pa nekritično povzeli v svojih prispevkih. Resnica je, da smo se res nekaj okvirno dogovarjali, na koncu pa je vse skupaj padlo v vodo in smo ploščo posneli v Bradfordu, blizu Leedsa.

Opazil sem, da kupec vaših plošč prejme tudi eseje o različnih družbenih temah. Lahko poveš kaj več o tem?

To je še ena dimenzija širjenja idej, ki se mi zdi sila pomembna. Moj prijatelj iz šolskih dni Jake Farrell piše odlične eseje o stanju duha v moderni družbi in zdelo se mi je prav, da jih vključimo kot dodatek k našim ploščam.

Bend ima izrazito politično držo, vaša zadnja plošča Divide pa je izšla po dveh prelomnih trenutkih svetovne politike – referendumu o Brexitu in izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Sta ta dogodka kakorkoli vplivala na pisanje pesmi za to ploščo?

Referendum o Brexitu vsekakor. Celotno obdobje kampanje je bilo povsem zmedeno in ljudje niso več vedeli, komu in v kaj naj verjamejo. Zdi se mi, kot da stvari po tem referendumu niso več iste, vse je zbezljalo in nastala je ogromna družbena škoda. Plošča Divide, ki je nastajala v takem ozračju, ni zgolj politična, ampak tudi zelo osebna.

Dandanes se številne države pomikajo proti desni. Kaj je po tvojem mnenju prihodnost levice?

Dokler bo levo usmerjeni del populacije zgolj štel všečke in se repenčil po družabnih omrežjih, se ne bo nič spremenilo.

Mnoge anarho-punk in hardcore bende stare šole se je povezovalo z nasiljem njihovih poslušalcev. Kakšen je tvoj pogled na nasilje, predvsem v primeru protestov in sodobnega antifa gibanja?

Dobro vprašanje. Osebno raje vidim, da boj poteka na intelektualni ravni, zgodovina pa je pokazala, da je včasih tudi nasilje lahko katalizator pozitivnih sprememb. Kot skrajna možnost, ko res ne gre drugače.

Prihajaš iz mesta Stevenage (približno 50km severno od Londona, op.a.). Kako je odraščanje v manjšem kraju vplivalo na tvoj glasbeni okus?

Že kot otrok sem se zaljubil v očetovo zbirko plošč, predvsem v albume in single založbe Crass (založba istoimenskega anarho-punk benda, op.a.). V Stevenageu je vse narobe, ogromno ljudi živi slabo, kar je zagotovo vplivalo na to, da sem vzljubil glasbo, ki je pozivala k spremembam. Do svojega dvajsetega leta, torej kakšno leto pred ustanovitvijo Bad Breeding, si sploh nisem predstavljal, da bom pisal besedila ali imel bend, vse se je razvilo zelo spontano.

V Slovenijo prihajate prvič. Imaš kakšno sporočilo za slovenske poslušalce?

Hvaležni smo vsem, ki si bodo vzeli čas za naš koncert.

 

Pris