Tomaž Štular je po desetletju ustvarjanja z zasedbo The Tide začel ustvarjati pod imenom Bordo. December 2018 je okronal s prvencem Medzvezdje, ki ga sestavlja osem songov in za dodatek še v živo zaigran posnetek skladbe Zvezde v mlaju. Njegova pot se kot Bordo piše v slovenskem jeziku, v tekstih pa resonira z vsakodnevnimi tegobami družbe in jim nastavlja ogledalo.
 
Bordo je zgodba, ki jo pišeš že zadnja tri leta in priznam, da si takrat z Odplešiva prijetno presenetil. Kako si sprejel odločitev, da je čas, da spregovoriš v slovenščini? Je to pritisk javnosti po slovenskih besedilih ali samo drug način izražanja?
Razni glasbeni uredniki in prijatelji so kar nekaj časa namigovali željo po tem, a enostavno še nisem čutil potrebe. Verjel sem pa, da bo nekega dne prišel ta čas in da potrebujem preobrat, da se to zgodi. Ko sem dobil sina, sem začel počasi samo njemu prepevati v slovenščini. Nato se je začelo vse skupaj zelo hitro odvijati in začel sem raziskovati, odkrivati, se prepuščati … Še vedno iščem malo več, a na koncu ugotoviš, da če kaj nosimo v sebi, je navdih. Vse ostalo se da naučiti.
Mogoče malo osebno, in iskreno, a se slovenščina pozna tudi na koncu leta pri finančnem izkupičku? 
Hahahaja pozna se Sazasu. Ok, sigurno je več airplaya, delno se produkcijski stroški od avtorskih pravic pokrijejo, ampak letos je Sazas naredil globoke reze in se vedno bolj oddaljuje od poštenega plačila avtorjem, ki bi sigurno pripomogel k večjemu kulturnemu razvoju domače glasbene scene. Ampak to ni več v njihovem interesu. Enako velja za RTV Slovenija, saj smo že dlje časa brez konkretnih TV oddaj.
Album Medzvezdje ponudi osem komadov, ki si jih izdajal postopoma. Je bila to strategija ali splet naključij skozi sodelovanja?
Ko sem začel ustvarjati kot Bordo nisem imel načrtov za izdajo albuma, ne koncertov. Zgolj čisto ustvarjanje, brez managerskih in koncertnih zajebancij. Vrnil sem se k primarni nalogi glasbenika in to je ustvarjanje glasbe. No, čas je pokazal svoje in na koncu se je kar sam od sebe sestavil koncept, ki je bil zrel za album.
Medzvezdje je pravzaprav delala kar obsežna ekipa. Kaj ponudi tak način dela? Se ti zdi to prednost kot če primerjaš recimo čase s skupino The Tide? 
Ustvarjanje v skupini ima svoje prednosti in slabosti. Demokracija ni prav zaželena v glasbi, je pa toliko bolj zaželeno zaupanje. Zato uživam v ustvarjanju ali sam, ali v dvojcu brez krmarja, z gosti in na koncu z zasedbo s katero smo glasbo postavil na oder. Mogoče se bere obsežna ekipa, a vsak je dodal svoj košček, ki na koncu tvori celoto imenovano Medzvezdje. Bolj gledam na album kot, kaj se je v dveh letih dogajalo v odnosih, novih spoznanjih, starih prijateljih in kako lahko skupaj uživamo tisti čas, ki nam je namenjen, da smo skupaj.
Producentsko se je pod album podpisal Peter Penko. On je tvoj stalni sopotnik. Kje misliš, da je najbolj opazen njegov podpis?
Penko ima odličen posluh in zna dobre ideje narediti še boljše. Seveda je vedno lahko drugače, a na koncu je pesem tista, ki narekuje kakšno obleko bo nosila. Bolj ji prisluhnemo, se ji prepustimo, bolj iskreno bo zvenela. Ne bi znal definirati njegovega podpisa, ker gre za najino prvo ploščo. Vsak ima nekje svoj podpis, jaz v glasu in pisanju, kitaristi v kitarah, Penko v produciranju.
Pesem Obljubim je cover Radioheadov. So ti ljubi? Zdi se, kot da se je besedilo v slovenščini kar samo zapisalo in je zelo čutno. Kako si se ga lotil?
Všečni so mi sigurno, ne poslušam pa jih prav pogosto. I promise, pa se je zasidrala globoko v meni oziroma prej kot to beseda Obljubim. Želja in vztrajanje pa sta bili glavni krivec, da smo jo na novo napisali, prearanžirali, posneli, itd. Mislim, da se mi je prvič zgodilo, da sem besedilo napisal v desetih minutah. Toliko močnega trenutnega navdiha nisem imel še nikdar. Verjetno, ker je posvetilo sinu oziroma komurkoli, ki ima pred seboj še celo življenje, pa vseeno ne veš, ali ga ima. Ob tem so besede našle pot ven iz srca na najbolj iskren način. Na čase je treba narediti tudi nekaj za vesolje. Ker ni šlo za prevod, ampak popolnoma mojo zgodbo, sem si pesem enostavno prilastil in ko jo izvajamo so to res posebni občutki, tako za nas kot poslušalce.
Leto boš zaključil v Layerjevi hiši, s koncertom 27. decembra. Bo zdaj v živo, z glasbeno ekipo in Marušo, po Izštekanih in koncertu v mini Teatru še kaj bolj drugače? Na kaj nas povabiš? 
Koncept Dvocikla in Žive zvočne podobe ostaja enak, seveda pa nikoli ni enak performans, energija … Mogoče dodam nekaj novega, ki obstaja zgolj kot ideja, in tudi to bi rad delil s publiko, da postanejo del procesa. Po tem sledi kratek premor, saj je bilo to leto res pestro. Drugo leto smo gostje na Izštekanih, tokrat v radijski oddaji, potem pa se vračam nazaj v prostor in iskanju sveta bordo glasbe 🙂

Če bi bil DJ za naslednjih 5 komadov, kaj bi izbral?
Radiohead: I promise
Benjamin Clementine: Condolence
David Bowie: The Stars (Are out tonight)
Kuhlschrank: Svet se ne vrti za naju
Nick Cave: Fifteen feet of pure white snow

 


Piše: Ana Medved – Annarch