Koncertni utrinek: The Great Escape Festival

10 glasbenih vrhuncev festivala

 

Podaljšan vikend na južni obali Velike Britanije, štirje dnevi toplega, sončnega vremena in nova, vse žanrska glasba, ki se sliši iz praktično vsakega kotička mesta. To je pripis z razglednice letošnjega showcase festivala The Great Escape – razglednica, ki jo z užitkom napiše vsak obiskovalec in podpiše vsak organizator.


Britanski The Great Escape v zadnjem desetletju slovi kot eden pomembnejših glasbenih dogodkov za uveljavljajoče se glasbenike. Lani smo se s Terminalom po Brightonu mudili prvič in še vedno nas fascinira, koliko izjemnih koncertnih prizorišč skriva to mesto. Čar podobnih festivalov, kjer se v treh dneh predstavi več kot 400 obetavnih glasbenikov, je, da lahko z nenačrtovanimi postanki v mimoidočih klubih spoznaš določene izvajalce in bende, ki jih sicer ne bi. In ti so po navadi najboljši. Toda “festival za novo glasbo” se osredotoča predvsem na manj znane izvajalce z določenim komercialnim potencialom, zato pretirano glasbeno raznolikost ali hude eksperimentalne točke težko pričakujemo.

Težava pri TGE nastane za imetnike navadnih festivalskih vstopnic, saj zaradi navala delegatov pred klubi pogosto nastanejo dolge čakalne vrste. Velikokrat je potrebno za izbranega nastopajočega priti na prizorišče dva koncerta prej ali pa se zadovoljiti z brezplačnim dodatnim programom The Alternative Escape, ki se vzporedno odvija v manjših mestnih pubih in osvetljuje predvsem britanski glasbeni podmladek.

Letošnji The Great Escape je zavzel zelo mladostniško pozicijo. Večina nastopajočih, ki smo si jih ogledali, je bila v zgodnjih 20-ih ali celo mlajša. Čeprav se zdi, da je lanski program ponujal zanimivejšo, morda celo kvalitetnejšo glasbo, smo uspeli ujeti nekaj odličnih koncertov – od široke ponudbe britanskega rapa do znatnega zastopništva bedroom popa in indie rocka s poudarkom na singer-songwriterjih.

 

Predstavljamo izbrano deseterico z letošnjega festivala The Great Escape:

 

MALENA ZAVALA (VELIKA BRITANIJA)

“Welcome to the glitter town!”, argentinska glasbenica, rojena v Veliki Britaniji, po prvi skladbi nagovori občinstvo. Dan prej smo jo z bendom ujeli le za zadnji komad, ki pa nas je prepričal, da se vrnemo na njen drugi festivalski nastop. In res je, le ena skladba je dovolj, da Malena Zavala prevzame z mistično lepoto svojih pesmi. V njih se sprehaja med fantazijami in realnostjo, ki ji briše meje z nežnimi vokali, folky ritmi in distorziranimi linijami. Njen pristop h glasbi spominja na dela venezuelsko-ameriškega izvajalca Devendra Banharta ali psihedelične zvoke Američanov Beach House. Zavala je aprila izdala prvenec Aliso, ki je prav tako očarljiv kot njen nastop v živo.

Facebook: https://www.facebook.com/MalenaZavalaband

Youtube: https://www.youtube.com/channel/UCBfzph2bJkWxcVtyUbpbFQA

 

ALEX THE ASTRONAUT (AUSTRALIJA)

Alex je prav tako predstavnica mladega singer-songwriterskega toka. Dvaindvajsetletnica v New Yorku študira fiziko in matematiko ter hkrati polni svetovne radijske valove. Prevzela nas je s svojo sramežljivo iskrenostjo, ki bije z njenih folky komadov. Simpatične zgodbičarske skladbe osvetljujejo vsakodnevne življenjske situacije ter s svojo razposajenostjo in direktnostjo marsikoga spominjajo na glasbo Courtney Barnett. Poskočne melodije nas peljejo skozi nerodne situacije odraščanja, nepredvidljivih poti prijateljstev in teže poslavljanja. Alexina svobodomiselnost se odraža tako v besedilih kot v njeni odprti komunikaciji s publiko, ki je po koncertu iz dvorane odhajala z nasmejanimi obrazi.

http://alextheastronaut.com/

Facebook: https://www.facebook.com/alextheastronaut

Youtube: https://www.youtube.com/channel/UC_CIdJO2x37l6RodJ_PTbmw

 

JIMOTHY LACOSTE (VELIKA BRITANIJA)

‘Hates being lazy, hates being dumb, hangs with posh white kids and loves his darling mum.’

Timmy Gonzalez a.k.a Jimothy Lacoste, 18-letni “dečko” s severnega Londona, je bil gotovo eden zanimivejših izvajalcev letošnjega festivala. Tipična reakcija na njegove videospote gre od “kaj za vraga je to?!?” do “to je najboljša stvar ever”. Internetna senzacija, na prvi pogled ironični produkt zdolgočasenega najstnika, se izkaže za precej resen, čudovito čudaški glasbeni projekt. Virtualni glasbenik v svojih napol odrepanih komadih izpostavlja vsakodnevne boje adolescentov s podleganjem pritiskom družbenih omrežij, neskončnimi čustvenimi prazninami, spoprijemanji z negotovostjo ipd.

Jimothy Lacoste je več kot le meme, kar so prepoznali tudi ugledni britanski mediji in večje glasbene agencije. Njegov amaterski pristop je osvežujoč. Fant ustvarja unikatno, vsestransko persono, za katero bomo gotovo še slišali.

Youtube: https://www.youtube.com/channel/UCxstkSCIGKNru9ocSxcMe2w

Soundcloud: https://soundcloud.com/jimothylacoste

 

THE HOMESICK (NIZOZEMSKA)

Te mladince s severa Nizozemske že dobro poznamo, saj so v Sloveniji nastopili že trikrat. Prvič so navdušili na lanskem festivalu MENT in zdi se, da kamorkoli pridejo, za sabo pustijo ta “homesick” občutek, po katerem občinstvo želi še več. Glede na to, da govorice o velikem sodelovanju z legendarno seattlesko založbo Sub Pop niso več samo govorice, verjamemo, da jih bomo v prihodnosti še precej videvali. Njihov izjemni prvenec Youth Hunt smo si zavrteli dovoljkrat, da smo na festivalu zaznali kar nekaj novih, dovršenih komadov, ki pričajo o konstantni rasti mladega noise pop tria. Zelo verjetno gre za najboljši in najobetavnejši nizozemski kitarski bend tega trenutka.

Facebook: https://www.facebook.com/TheHomesick/

Youtube: https://www.youtube.com/user/TheHomesickBand

  

SOCCER MOMMY (ZDRUŽENE DRŽAVE)

“Chill, but kinda sad” je trenutno v modi in ta trend v svoje skladbe čudovito prenaša 20-letna Američanka Sophie Allison. Za indie pop-rock ljubitelje verjetno eden vrhuncev festivala; vsaj tako se je zdelo pod šotorom največjega odra obalnega prizorišča, kjer je pred več kot tisoč glavo množico nastopila Soccer Mommy. Njene melodije so čiste, besedila direktna in večinoma ljubezensko obarvana, nastop pa sanjavo očarljiv in odločen. Kljub temu, da smo bili od odra oddaljeni vsaj 40 metrov, se je zdelo, da Soccer Mommy igra tik pred nami in samo za nas.

Facebook: https://www.facebook.com/soccermommymusic/

Bandcamp: https://sopharela.bandcamp.com/

 

SAY SUE ME (JUŽNA KOREJA)

Veliko zahodnjaško prevlado na tej listi razbijamo s “surf-inspired” indie rock kvartetom iz Busana v Južni Koreji. S sabo prinašajo zdravo dozo pop melanholije in simpatične sramežljivosti, ki jo zakrpajo s preprostimi, a drznimi besedili. Say Sue Me skladbe naslavljajo teme kot so neodločnost, osamljenost, izgubljenost v svetu in konstantni notranji boji. “To pesem sem napisala po prekrokani noči. Imenuje se ‘Sorry That I’m Drunk’,” nedolžno sporoči vokalistka Choi Sumi in občinstvo jo pozdravi z visoko dvignjenimi kozarci piva. Choin nežen glas se prebija skozi distorzirane zvoke električnih kitar in repetitivno ritem sekcijo ter ustvarja skoraj transcendentalno atmosfero. Kljub tehničnim težavam s klubsko opremo, ki jih je bend rešil zelo profesionalno, so odigrali umirjen in prepričljiv set. Bojda bodo kmalu tudi v naših koncih …

Facebook: https://www.facebook.com/SaySueMe1/

Bandcamp: https://saysueme.bandcamp.com/

 

YELLOW DAYS (VELIKA BRITANIJA)

Še en britanski teenager, ki pri rosnih 19-ih letih že zavzema odre velikih evropskih festivalov, kot so Primavera Sound, Melt!, OFF Festival, Sziget, Pukkepop, Rock En Seine in še bi lahko naštevali. George van den Broek je s svojim blues-soul-jazz-r&b-avantgarde-indie-rock projektom na čelu mlajše generacije glasbenikov, ki opuščajo koncept žanra. Vseeno pa je vzpostavil značilen glasbeni karakter, ki spominja na mešanico King Krula, Maca DeMarca in Benjamina Clementina. Z močnim, zrelim vokalom se ob melanholičnih ritmih sprašuje o duševnem zdravju, življenjski izgubah, depresiji, anksioznosti… Njegova besedila so kompleksna, introvertirana, intimna in izjemno čustveno nabita. Vse te občutke mojstrsko prenese na oder in iz publike izvabi najbolj iskrene reakcije. Na tovrstnih festivalih smo vajeni klepetajočega občinstva, a med nastopom Yellow Days v dvorani vlada tišina. Občinstvo je fokusirano. Prevzema nas intenzivno odrsko dogajanje, ki hkrati stopnjuje čustveno intenzivnost v vsakem posamezniku posebej. Yellow Days predaja iskreno in ranljivo glasbo, s katero se vsi na neki točki poistovetimo.

https://www.yellowdayss.com/

Facebook: https://www.facebook.com/Yellow-Days-1666370363673925/

Soundcloud: https://soundcloud.com/yellow-days

 

IGUANA DEATH CULT (NIZOZEMSKA)

Nizozemska alternativna scena trenutno žari z odličnimi kitarskimi bendi in rotterdamska četverica je nedvomno pri vrhu njenih predstavnikov. “We are dance rock,”, v mikrofon zavpije vokalist in publika se nedvomno strinja. Iguana Death Cult slovijo po divjih koncertih. Kombinacija hitrih razgibanih kitarskih riffov, močna bas linija in vokali, ki spominjajo na King Gizzard & The Lizard Wizard, hitro pridejo v uho in ne gredo kar tako v pozabo.

http://iguanadeathcult.band/

Facebook: https://www.facebook.com/iguanadeathcult/

Youtube: https://www.youtube.com/channel/UCiLmnyL7vBqrz-C8jf0C3iw

 

AK/DK (VELIKA BRITANIJA)

Brightonski duo AK/DK je edini na tej listi, kjer člana vsaj delujeta starejša od 30 let, vsekakor pa odločno dokazujeta, da spadata med izkušenejše glasbenike. Mojstra improvizacije z distorziranimi sythi in gromskimi dvojnimi bobni ustvarjata pravo krauty-electro-disco senzacijo. Gre za izjemen live act, ki s svojim “in your face” pristopom, strukturno razpuščenostjo in visoko energijsko nabitostjo dodobra razmiga občinstvo. AK/DK bi z veseljem povabili na kak ilegalen rave sredi gozda, zlahka pa si jih predstavljamo tudi na velikem festivalskem odru.

http://www.akdk.co.uk/

Facebook: https://www.facebook.com/akdkband/

Youtube: https://www.youtube.com/user/akdkvision

 

THE ALTERNATIVE ESCAPE: CONCRETE CAVERNS (VELIKA BRITANIJA)

Če z glavnim programom festivala nismo ravno doživeli veliko “wow” momentov, smo enega slučajno ujeli v malem mestnem pubu, kjer je v temnem kotu zraven bara nastopila mlada londonska četverica Concrete Caverns. Improviziran oder so zavzeli, kot da nastopajo na velikem stadionu, hkrati pa so držali stik z vsakim, ki si je tisto vroče popoldne opogumil vstopiti v ta majhen, zadušljiv prostor. Fantje jih ne morejo imeti veliko več kot 20, in čeprav preigravajo precej pogosto slišane rife, ki spominjajo na Arctic Monkeys ali Kings of Leon, so postregli s tako energičnim in organskim setom, da si je malo številčna publika vmes samo prikimavala.

http://www.concretecaverns.com/

Facebook: https://www.facebook.com/ConcreteCaverns/

 

Na festivalu je nastopilo preveč bendov, da bi lahko ujeli vse, ki dobro zvenijo. Vseeno pa smo od 450+ nastopajočih izluščili še nekoliko daljšo listo poslušanja vrednih izvajalcev. Enjoy.

 

Piše: Eva Kristina Filipčič

2018-06-21T23:32:48+00:00 30.05.2018|