• na/a
  • na/a
  • na/a
  • na/a
  • na/a
  • na/a
  • na/a
  • na/a
Koncertni utrinek: Lola Marsh + Agata Karczewska

21.10.2017 / Kino Šiška

Izraelsko poljski indie folk pop večer

Sobotni večer smo bili priča pravi pravcati pravljični prireditvi. Kaj dobiš, če križaš Lano del Ray in Edwarda Sharpe and the Magnetic Zeroes? Lorde in Of Monsters and Man? Za nameček še vse skupaj malo začinimo z rožami in romantiko ter dobimo popolno podobo odra Katedrale, ki so ga krasili lepi ljudje. Izjemno lepi ljudje. Tako zelo, da je to lepoto bilo moč slišati v čisti temi!

Ob prihodu v temačno prizorišče je pogled takoj pritegnil oder. Cvetličarna. Mislim, cvetje. V Šiški. Prav primerno pravljično vzdušje, rožnato! In v tej sferi se nam je predstavila Agata Karzewska, mlada poljska folk pevka, ki se je skupaj z Lolo podala na majhen sprehod po Evropi. Ljubko bitje, katere glas je marsikoga zapeljal v svoj zasanjani svet.

V tem zasanjanem vzdušju pa nas je kaj kmalu za tem presenetil izraelski duo Gila Landau-a in Yawle Shoshana Cohen v razširjeni obliki, ki jo poznamo pod imenom Lola Marsh. Lepi ljudje, talentirani, izjemni. Publika je bila povabljena k pevskemu sodelovanju že od samega začetka, petje pa je pospremilo meni precej zajedljivo vsesplošno preploskavanje (ploska se na polno dobo, pa še to je po navadi preveč). Atmosfero je lepo razgrel lanski hit You’re mine, vrhunec večera pa je definitivno naznanil letošnji prvenec Wishing girl.

Povezanost benda s publiko se je najbolj pokazala v trenutku, kjer smo bili povabljeni sesti na tla in uživati v enem izmed prvih komadov, ki sta jih napisala Gil in Yawla, pri čemer pa moram izpostaviti, da je slednja žarela cel nastop: suverenost ob petju in igranju kot tudi ob obdelovanju »heckler-ja« z instant odzivom »You’re so cute! Talk to you later! ;)«. Lahkotnost in nežnost je prevzela tudi najbolj živahne poslušalce prvih vrst.

Prijeten zaključek sobotnega večera, pravljica za lahko noč, oziroma tisti otroški občutek brezskrbnosti, ki se je sčasoma izgubil. In lepi ljudje. Tako zelo lepi ljudje. Bilo jih je slišati že na daleč…

 

Nejc Kosanič

Foto: Urška Boljkovac / Kino Šiška